+38640157883 [email protected]

Tamar -> Smučarski skoki v Planici

by Dec 11, 2020

Gremo v Tamar

Če bi rekla, da imam rada zimo, bi lagala. Ne maram mraza in megle in dežja. Tudi snega ne, če ta povzroča kaos na cesti. Toda rada imam zasnežene hribe in odprta smučišča, pa včasih celo kidanje snega … če imam ravno čas ?. Sicer pa zadnjih nekaj zim ne moremo ravno pohvaliti, da so postregle s snegom. Razen višje. In v alpskih dolinah. Zato bomo tokrat skočili v eno izmed njih. V Tamar. Štartamo izpred

Štartamo izpred apartmajev Jacobs Resort in se zapeljemo proti Ratečam ter Nordijskemu centru Planica. Prav pod skakalnicami in eno največjih letalnic na svetu (svetovni rekord, postavljen v Vikersundu, znaša 253.5 metra, planiški 252 metrov) bomo namreč začeli svoj pohod. V letošnjem letu Planica gosti tudi svetovno prvenstvo v poletih in sicer med 10. in 13. decembrom 2020. Običajno se je pod Letalnico bratov Gorišek zbralo na tisoče in deset tisoče ljudi, toda letos zaradi korone … Ja, vsi vemo, kakšna je realnost.

 Nordijski center Planica spomladi

Začetek naše poti v Tamar

Od parkirišča (parkirnina je bila nazadnje 2.5 € za ves dan) nas sedaj čaka nekje 45 minut lahke hoje do planinskega doma v Tamarju. Dom je načeloma odprt ves čas, pozimi ali poleti, od ponedeljka do nedelje. Izlet je seveda primeren tudi za otroke ter kužke, in to v vseh možnih letnih časih. Pozimi se jih veliko sanka, kar je otrokom še posebej pri srcu ali pa teče na smučeh. Mi pohodniki moramo zgolj paziti, da zavijemo na peš pot in ne na tekaško stezo.

Iz doline Tamar vodijo poti tudi na te mogočne gore, ki nas spremljajo: na Jalovec in Ponce, pa na Slemenovo Špico. Pod skakalnicami lahko svoj izlet začnemo celo takrat, ko se odločimo obiskati Ciprnik. Tu je res ogromno možnosti za lahke, pa tudi zahtevnejše ali zelo zahtevne pohode.

Ob vikendih in za praznike je kar nekaj gneče, med tednom pa sva midva uživala skoraj sama. Na soncu in svežem zraku, v čudovitih razgledih in snegu. Pot deloma poteka po gozdu, deloma čez razgledna pobočja, malo naravnost, malo gor in malo dol, tu res ni nobenih hudih vzponov.
Na koncu doline bomo najprej zagledali kapelo Marije Pomagaj, kjer so pritrjene ploščice z imeni ponesrečenih planincev v rateških gorah ☹, nekaj korakov naprej pa še planinski dom, kjer se lahko okrepčamo z jedačo in pijačo. Potrebno je še omeniti, da zna biti pot v Tamar včasih čisto poledenela, zato majhne derezice takrat niso odveč.

Pa varen korak, v gore se gre z glavo in še tako lahke poti ne smemo podcenjevati. Z vami delim svoje izlete, ideje, kaj si ogledati in doživeti, toda za varnost mora poskrbeti vsak sam. Za morebitne nastale poškodbe in nesreče zato ne sprejemam odgovornosti. Vsak sam ve, koliko zmore.

0 Comments

Submit a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

0 Comments

Submit a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

sl_SISlovenian